sreda, 20. april ob 19.00 uri v knjižnici na Rakeku
Pred stoletjem je za betonskimi mejniki ostala tretjina današnjega ozemlja Slovenije in našega prebivalstva. O rapalski meji povojne generacije niso vedele veliko in na terenu jo je prerasla podrast. Predvsem Italija je mejo utrdila s stotinami utrdb in bunkerjev ter ogromno vlagala v ceste, zgradbe, elektrifikacijo in industrializacijo zasedenih krajev. Vso infrastrukturo smo po vrnitvi Primorske dobili kot dediščino, malo smo jo izkoristili in veliko več pustili propasti. Tu je še nesnovna dediščina, spomini ljudi, ki jih je večinoma že vzel čas. Njihove osebne zgodbe govorijo o nevarnostih na meji, ogroženi narodni identiteti, gradnji bunkerjev, prebrisanih tihotapcih, lažnih in iskrenih obmejnih ljubeznih in celo o pravih umorih iz strasti.
Največ podatkov o rapalski meji na eni strani, najdete tukaj: https://www.rapalskameja.si
